Evropska komisija uvedla postopek zoper farmacevtska podjetja

Evropska komisija je danes uvedla formalni postopek zoper Les Laboratoires Servier, Krka d.d., Lupin Limited, Matrix Laboratories Limited, Niche Generics Limited in Teva UK Limited/Teva Pharmaceutical Industries Limited zaradi domnevnih kršitev skupnostnega antitrusta. Več o tem na spletni strani Komisije.

Znanstvena konferenca o konkurenčnem pravu - drugi dan

Dopoldanska sekcija drugega dneva znanstvene konkurence je postregla z zanimivimi prispevki na temo zasebnopravnega varstva konkurenčnega prava. Odvetnik mag. Matej Kavčič (slika) je opozoril predvsem na odsotnost slovenske sodne prakse na tem področju, ki po njegovem mnenju negativno vpliva na transparentnost in predvidljivost rezultata zasebnopravnih zahtevkov.

Poročilo Evropske komisije o delovanju Uredbe 1/2003 o izvajanju skupnostnega antitrusta

V skladu s 44. členom Uredbe 1/2003 je Komisija 30.4.2009 (pet let od začetka uporabe uredbe 1.5.2004) Evropskemu parlamentu in Svetu EU posredovala Poročilo o delovanju Uredbe 1/2003, ki mu je priložen tudi obsežen Delovni dokument, v katerem so natančneje analizirane uredbene rešitve in njihova uporaba v praksi ter s tem njihova ustreznost.

ECJ podalo prvo (politično?) razlago amicus curiae sodelovanja po členu 15/3 Uredbe 1/2003 o izvajanju skupnostnega antitrusta

11. junija 2009 je Sodišče Evropskih skupnosti (ECJ) v zadevi C-429/07 Inspecteur van de Belastingdienst v X BV prvič podalo razlago 3. odstavka 15. člena Uredbe 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 PES, ki se glasi: Organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, lahko nacionalnim sodiščem svoje države članice po uradni dolžnosti pisno predložijo pripombe o vprašanjih glede uporabe člena 81 ali člena 82 Pogodbe. Sodiščem svoje države članice lahko dajo svoja mnenja tudi ustno z dovoljenjem zadevnega sodišča. Kadar skladna uporaba člena 81 ali člena 82 Pogodbe tako zahteva, lahko Komisija na lastno pobudo pisno predloži svoje opombe sodiščem držav članic. Svoje pripombe z dovoljenjem zadevnega sodišča lahko da tudi ustno.

ECJ je zadevo reševalo v postopku predhodnega odločanja po 234. členu PES na prošnjo nizozemskega Gerechtshof te Amsterdam, ki rešuje spor med davčnim inšpektorjem in nizozemskim podjetjem glede možnosti davčnega odbitka globe, ki jo je podjetju naložila Evropska komisija zaradi kršitve 81. člena PES. Evropska komisija je amsterdamskemu sodišču prijavila svoje sodelovanje kot amicus po členu 15/3 Uredbe 1/2003, sodišče pa je, meneč, da Komisija v konkretnem postopku ne more sodelovati kot amicus, ker ne gre za primer, v katerem bi nacionalno sodišče uporabljalo 81. ali 82. člen PES (kot po njegovem mnenju predvideva uredba), prekinilo postopek in na ECJ postavilo predhodno vprašanje o interpretaciji vloge Komisije kot amicusa po členu 15/3 Uredbe 1/2003 .

5. marca 2009 je svoje sklepne predloge v zadevi predstavil generalni pravobranilec ECJ Paolo Mengozzi, v katerih se ob bolj terminološki kot vsebinski interpretaciji preambule in 15. člena Uredbe 1/2003 zavzel za širok domet amicus curiae sodelovanja, saj lahko po njegovem mnenju Komisija kot amicus sodeluje ne le v postopkih, v katerih nacionalna sodišča uporabljajo skupnostni antitrust, temveč vselej, ko bi odločanje v kakršnikoli nacionalni zadevi (tudi če se v njej ne uporabljata 81. ali 82. člen PES, ampak povsem nacionalno pravo, kot v tem primeru nizozemsko davčno pravo) lahko ogrozilo izvajanje skupnostnega antitrusta (grožnjo predstavlja v tem primeru priznanje olajšave za globo, naloženo s strani Komisije zaradi kršitve 81. čena PES).

ECJ je sledilo mnenju pravobranilca. Ključne so predvsem naslednje ugotovitve:

28 Člen 15(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1/2003 tako določa dve različni vrsti posredovanja, ki imata različni področji uporabe: posredovanje nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, pred sodišči svoje države članice o vprašanjih glede uporabe člena 81 ES ali 82 ES in posredovanje Komisije pred sodišči države članice, kadar skladna uporaba člena 81 ES ali 82 ES tako zahteva.

29 Štirje stavki tega pododstavka, in predvsem dejstvo, da sta drugi in četrti stavek v njem skoraj popolnoma enaka, kažejo, da je bil namen zakonodajalca Skupnosti ločitev teh dveh primerov, čeprav sta v istem pododstavku.

30 Zato jezikovna razlaga člena 15(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1/2003 vodi k ugotovitvi, da je možnost Komisije, da sodiščem držav članic po uradni dolžnosti pisno predloži pripombe, pogojevana le s tem, da to zahteva skladna uporaba člena 81 ES ali 82 ES. Ta pogoj je lahko izpolnjen tudi v primerih, v katerih zadevni postopek ne poteka o vprašanjih glede uporabe členov 81 in 82 Pogodbe.

33 Pravo Skupnosti je vzpostavilo celosten sistem nadzora omejevalnih sporazumov in zlorab prevladujočega položaja, ki opredeljuje načelo splošne prepovedi, vsebovano v členih 81 ES in 82 ES, in njegovo kazen, ki se sprejme na podlagi člena 83 ES. Navedene člene je treba obravnavati tako, kot da so celovitega sklopa zahtev, s katerimi se želi prepovedati in kaznovati protikonkurenčno ravnanje.

38 Ločitev načela prepovedi protikonkurenčnega ravnanja od kazni, ki so določene ob njenem neupoštevanju, bi zato odvzela učinkovitost ukrepom organov, ki so pristojni za nadzor upoštevanja te prepovedi in kaznovanja takšnega ravnanja. Določbe členov 81 ES in 82 ES bi tako bile brezpredmetne, če jih ne bi spremljali prisilni ukrepi, določeni v členu 83(2)(a) ES. Kot je poudaril generalni pravobranilec v točki 38 sklepnih predlogov, obstaja med globami in uporabo členov 81 ES in 82 ES posebna zveza.

Izrek sodbe se tako glasi:

Člen 15(3), prvi pododstavek, tretji stavek, Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe je treba razlagati tako, da lahko Komisija Evropskih skupnosti sodišču države članice po uradni dolžnosti pisno predloži pripombe v postopku, ki se nanaša na možnost, da se od obdavčljivega dobička odbije znesek ali del globe, ki ga je Komisija naložila zaradi kršitve člena 81 ES ali 82 ES.

Očitno je, da je ECJ v interesu učinkovitega nadzora nad kršitvami skupnostnega antitrusta in s tem v interesu zagotavljanja učinkovite konkurence na trgu zavzelo zelo široko interpretacijo amicus curiae sodelovanja Evropske komisije, ki bo omogočila, da bo Komisija (za razliko od nacionalnih uradov) "urgirala" v vseh nacionalnih sodnih postopkih, ki bodo tako ali drugače zadevali skupnostni antitrust (pod pogojem, da bo to zahtevala skladna uporaba skupnostnega antitrusta), in ne samo v postopkih, v katerih bodo nacionalna sodišča uporabljala 81. ali 82. člen PES.

Odslej je potrebno določbo 15/3 Uredbe 1/2003 in s tem tudi določbo 63/2 ZPOmK-1 interpretirati v skladu s predstavljeno sodbo ECJ.

Predatorske cene - US Supreme Court 1 : ECJ 0

Prispevek Gregorya K. Leonarda (NERA) in Adriana Nemcha (Sidley Austin) prinaša zanimivo primerjavo sodbe Vrhovnega sodišča ZDA v zadevi linkLINE in sodbe Sodišča ES v zadevi Wanadoo, ki je zopet zavrglo uporabo resne ekonomske analize pri presoji predatorstva. Problematika je v luči uvedenega postopka proti družbi Mobitel d.d. izjemno aktualna tudi v Sloveniji.

Profesor Hawker o odločbi Komisije ES v primeru Intel

Članek sodelavca American Antitrust Instituta analizira postopek Komisije ES proti podjetju Intel in ga primerja s konkurenčnopravnimi postopki proti Microsoftu v Združenih državah Amerike.

Znanstvena konferenca o konkurenčnem pravu

Inštitut za primerjalno pravo Pravne fakultete v Ljubljani vabi na znanstveno konferenco s področja konkurenčnega prava Evropske skupnosti, ki je namenjena zlasti sodnikom in strokovnim sodelavcem, odprta pa je tudi drugim pravnikom, ki pri svojem delu lahko naletijo na uporabo skupnostnega ali slovenskega konkurenčnega prava.

Področje konkurence je v zadnjih letih doživelo precejšen razvoj, posledica tega pa je tudi povečana vloga zasebnopravnega uveljavljanja konkurence in s tem vloga nacionalnih sodišč, ki so odslej pristojna oziroma dolžna uporabljati skupnostni antitrust v celoti.

V sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje in s sofinanciranjem s strani Evropske komisije smo prav zaradi pomembnosti področja izvedli program izobraževanja slovenskih sodnikov na področju evropskega konkurenčnega prava. Poudarek izobraževanja je bil predvsem na obravnavanju tistih aktualnih vprašanj konkurenčnega prava, s katerimi lahko pridejo v stik nacionalni sodniki, med drugim odškodninske odgovornosti zaradi kršitev antitrusta, ugotavljanja ničnosti kartelnih sporazumov in njihovih posledic, obstoja kaznivega dejanja po 225. členu KZ-1 idr.

Konferenca, ki predstavlja sklepno dejanje izobraževalnega programa, se bo odvijala v torek, 23. junija in v sredo, 24. junija 2009 ob 10.00 v prostorih Pravne fakultete v Ljubljani (zlata predavalnica - P3). Udeležba je mogoča brez plačila kotizacije, vendar ob predhodni prijavi, ker je število udeležencev omejeno.

Prijave udeležencev iz pravosodja sprejema Center za izobraževanje v pravosodju, ostali udeleženci (vključno s sodniškimi pripravniki) pa se lahko prijavite po elektronski pošti na naslov ipp.pf@pf.uni-lj.si, najkasneje do 18. junija 2009 oziroma do zasedbe prostih mest.

Program znanstvene konference