torek, 16. junij 2009

ECJ podalo prvo (politično?) razlago amicus curiae sodelovanja po členu 15/3 Uredbe 1/2003 o izvajanju skupnostnega antitrusta

11. junija 2009 je Sodišče Evropskih skupnosti (ECJ) v zadevi C-429/07 Inspecteur van de Belastingdienst v X BV prvič podalo razlago 3. odstavka 15. člena Uredbe 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 PES, ki se glasi: Organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, lahko nacionalnim sodiščem svoje države članice po uradni dolžnosti pisno predložijo pripombe o vprašanjih glede uporabe člena 81 ali člena 82 Pogodbe. Sodiščem svoje države članice lahko dajo svoja mnenja tudi ustno z dovoljenjem zadevnega sodišča. Kadar skladna uporaba člena 81 ali člena 82 Pogodbe tako zahteva, lahko Komisija na lastno pobudo pisno predloži svoje opombe sodiščem držav članic. Svoje pripombe z dovoljenjem zadevnega sodišča lahko da tudi ustno.

ECJ je zadevo reševalo v postopku predhodnega odločanja po 234. členu PES na prošnjo nizozemskega Gerechtshof te Amsterdam, ki rešuje spor med davčnim inšpektorjem in nizozemskim podjetjem glede možnosti davčnega odbitka globe, ki jo je podjetju naložila Evropska komisija zaradi kršitve 81. člena PES. Evropska komisija je amsterdamskemu sodišču prijavila svoje sodelovanje kot amicus po členu 15/3 Uredbe 1/2003, sodišče pa je, meneč, da Komisija v konkretnem postopku ne more sodelovati kot amicus, ker ne gre za primer, v katerem bi nacionalno sodišče uporabljalo 81. ali 82. člen PES (kot po njegovem mnenju predvideva uredba), prekinilo postopek in na ECJ postavilo predhodno vprašanje o interpretaciji vloge Komisije kot amicusa po členu 15/3 Uredbe 1/2003 .

5. marca 2009 je svoje sklepne predloge v zadevi predstavil generalni pravobranilec ECJ Paolo Mengozzi, v katerih se ob bolj terminološki kot vsebinski interpretaciji preambule in 15. člena Uredbe 1/2003 zavzel za širok domet amicus curiae sodelovanja, saj lahko po njegovem mnenju Komisija kot amicus sodeluje ne le v postopkih, v katerih nacionalna sodišča uporabljajo skupnostni antitrust, temveč vselej, ko bi odločanje v kakršnikoli nacionalni zadevi (tudi če se v njej ne uporabljata 81. ali 82. člen PES, ampak povsem nacionalno pravo, kot v tem primeru nizozemsko davčno pravo) lahko ogrozilo izvajanje skupnostnega antitrusta (grožnjo predstavlja v tem primeru priznanje olajšave za globo, naloženo s strani Komisije zaradi kršitve 81. čena PES).

ECJ je sledilo mnenju pravobranilca. Ključne so predvsem naslednje ugotovitve:


28 Člen 15(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1/2003 tako določa dve različni vrsti posredovanja, ki imata različni področji uporabe: posredovanje nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, pred sodišči svoje države članice o vprašanjih glede uporabe člena 81 ES ali 82 ES in posredovanje Komisije pred sodišči države članice, kadar skladna uporaba člena 81 ES ali 82 ES tako zahteva.


29 Štirje stavki tega pododstavka, in predvsem dejstvo, da sta drugi in četrti stavek v njem skoraj popolnoma enaka, kažejo, da je bil namen zakonodajalca Skupnosti ločitev teh dveh primerov, čeprav sta v istem pododstavku.

30 Zato jezikovna razlaga člena 15(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1/2003 vodi k ugotovitvi, da je možnost Komisije, da sodiščem držav članic po uradni dolžnosti pisno predloži pripombe, pogojevana le s tem, da to zahteva skladna uporaba člena 81 ES ali 82 ES. Ta pogoj je lahko izpolnjen tudi v primerih, v katerih zadevni postopek ne poteka o vprašanjih glede uporabe členov 81 in 82 Pogodbe.

33 Pravo Skupnosti je vzpostavilo celosten sistem nadzora omejevalnih sporazumov in zlorab prevladujočega položaja, ki opredeljuje načelo splošne prepovedi, vsebovano v členih 81 ES in 82 ES, in njegovo kazen, ki se sprejme na podlagi člena 83 ES. Navedene člene je treba obravnavati tako, kot da so celovitega sklopa zahtev, s katerimi se želi prepovedati in kaznovati protikonkurenčno ravnanje.


38 Ločitev načela prepovedi protikonkurenčnega ravnanja od kazni, ki so določene ob njenem neupoštevanju, bi zato odvzela učinkovitost ukrepom organov, ki so pristojni za nadzor upoštevanja te prepovedi in kaznovanja takšnega ravnanja. Določbe členov 81 ES in 82 ES bi tako bile brezpredmetne, če jih ne bi spremljali prisilni ukrepi, določeni v členu 83(2)(a) ES. Kot je poudaril generalni pravobranilec v točki 38 sklepnih predlogov, obstaja med globami in uporabo členov 81 ES in 82 ES posebna zveza.

Izrek sodbe se tako glasi:

Člen 15(3), prvi pododstavek, tretji stavek, Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe je treba razlagati tako, da lahko Komisija Evropskih skupnosti sodišču države članice po uradni dolžnosti pisno predloži pripombe v postopku, ki se nanaša na možnost, da se od obdavčljivega dobička odbije znesek ali del globe, ki ga je Komisija naložila zaradi kršitve člena 81 ES ali 82 ES.

Očitno je, da je ECJ v interesu učinkovitega nadzora nad kršitvami skupnostnega antitrusta in s tem v interesu zagotavljanja učinkovite konkurence na trgu zavzelo zelo široko interpretacijo amicus curiae sodelovanja Evropske komisije, ki bo omogočila, da bo Komisija (za razliko od nacionalnih uradov) "urgirala" v vseh nacionalnih sodnih postopkih, ki bodo tako ali drugače zadevali skupnostni antitrust (pod pogojem, da bo to zahtevala skladna uporaba skupnostnega antitrusta), in ne samo v postopkih, v katerih bodo nacionalna sodišča uporabljala 81. ali 82. člen PES.

Odslej je potrebno določbo 15/3 Uredbe 1/2003 in s tem tudi določbo 63/2 ZPOmK-1 interpretirati v skladu s predstavljeno sodbo ECJ.

Ni komentarjev:

Objavite komentar