IPP ANTITRUST BLOG

Vloga sodišč pri oblikovanju konkurenčnega prava

2010-12-24T16:03:00.002+01:00

V sodelovanju z dr. Ano Vlahek pripravljava članek, s katerim želiva analizirati, kako in v kolikšni meri slovenska sodišča sooblikujejo nacionalno konkurenčno pravo. Izhodiščna predpostavka je naslonjena na presenetljive izsledke Geradina in Petita (Judicial Review in European Union Competition Law: A Quantitative and Qualitative Assessment), ki sta med drugim ugotovila, da skupnostna sodišča v zadnjih 10 letih v zadevah s področja zlorabe prevladujočega položaja niso niti enkrat uporabila (niti citirala) standarda koristi potrošnika. Glede na dejstvo, da nekatere slovenske sodbe izrecno zavračajo uporabo standarda koristi potrošnika (ker naj bi termin ne bil zapisan v slovenski zakonodaji...), pričakujem izjemno zanimive rezultate.

Fair Fight in the Marketplace

2010-04-05T17:42:00.002+02:00

Priporočamo ogled filma Fair Fight in the Marketplace.

Trailer dostopen na: http://www.fairfightfilm.org/

Študija o izračunavanju škode, nastale s kršitvami skupnostnega antitrusta

2010-02-04T18:54:00.003+01:00

19. januarja 2010 je Evropska komisija objavila študijo o izračunavanju obsega škode, nastale s kršitvami skupnostnega antitrusta (Quantifying antitrust damages, Towards non-binding guidance for courts), ki jo je naročila pri zunanjih strokovnjakih.

Študija naj bi bila podlaga za oblikovanje nezavezujočih smernic Evropske komisije, ki naj bi bile v pomoč nacionalnim sodiščem pri določanju škode, nastale s kršitvami skupnostnega antitrusta. Oblikovanje smernic je Evropska komisija napovedala v svoji Beli knjigi o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil ES (april 2008).

Novi komentar ZPOmK-1

2009-10-12T14:48:00.004+02:00

Izšel je Komentar ZPOmK-1, pri katerem smo sodelovali tudi avtorji bloga. Se priporočamo za mnenja, ideje, kritike...!

Odmev na prispevek dr. P. Damjana

2009-09-07T18:20:00.005+02:00

V časniku Finance je bil 4.9.2009 objavljen prispevek dr. Jožeta P. Damjana z naslovom Telekom, regulacija, sodišča in loterija.

V zvezi s tem bi želela zgolj opozoriti, da vložitev odškodninskega zahtevka za škodo, nastalo z zatrjevanim protikonkurenčnim ravnanjem, ni vezana na odločitev UVK. Oškodovano podjetje lahko ne glede na to, ali je UVK že izdal odločbo ali ne, vloži odškodninski zahtevek, tako da je trditev, da je podjetje zamudilo rok za vložitev odškodninskega zahtevka zato, ker UVK dolgo ni izdal odločbe, pravno napačna.

Poleg tega je ZPOmK-1 (velja od aprila 2008) v 62. členu uredil zadržanje zastaranja odškodninskih zahtevkov v času od začetka postopka pred uradom do dneva, ko je ta postopek pravnomočno končan (z namenom omogočiti oškodovancem, da počakajo na odločitev UVK, na odločbo katerega so nato sodišča vezana in zato oškodovancem ni treba dokazovati kršitve - še vedno pa lahko vložijo odškodninski zahtevek tudi kadarkoli pred izdajo odločbe UVK, le da morajo v tem primeru dokazovati še kršitev).

Evropska komisija naložila kazen HSE

2009-07-22T14:14:00.004+02:00

Evropska komisija je, kot poroča dnevno časopisje, Holdingu Sovenske elektrarne (HSE) danes naložila 9,1 mio € kazni zaradi udeležbe v kartelu. HSE naj bi napovedalo vložitev tožbe zoper odločbo Evropske komisije (na Sodišče prve stopnje (CFI) - t.i. ničnostna tožba po 230. členu PES). Več na: http://www.finance.si/253318/HSE_se_s_kaznijo_ne_strinja

Evropska komisija izrekla več kot 1 mrd € kazni energetskemu kartelu

2009-07-09T06:46:00.003+02:00

Evropska komisija je (prvič doslej v energetskem sektorju) kaznovala nemško E.ON AG in njeno podružnico E.ON Ruhrgas AG ter francosko GDF Suez SA z 1.106 mrd € (vsako z 553 mio €) zaradi kršitve 81. člena PES (o možnosti naložitve kazni glej 23. člen Uredbe 1/2003 in Smernice Komisije o načinu določanja glob)

Ruhrgas AG (danes E.ON Ruhrgas, del E.ON skupine) in Gaz de France (danes del GDF Suez) sta se leta 1975, ko sta zgradili plinsko omrežje MEGAL po Nemčiji, po katerem sta uvozili ruski plin v Nemčijo in Francijo, dogovorili, da si s prodajo ruskega plina ne bosta konkurirali na domačem trgu. Sporazum o razdelitvi trga sta izvajali vse do leta 2005.

Zanimivo je, da Komisija v svojem sporočilu za javnost poziva vse oškodovance, da vložijo odškodninske zahtevke za škodo, ki jim je nastala zaradi omenjene kršitve. Ob sklicevanju na Belo knjigo o odškodninah na področju antitrusta poudarja pomen odškodnin ob boku naloženih javnopravnih kazni in opozarja na vezanost nacionalnih sodišč na odločbo Komisije glede ugotovitve kršitve.

Evropska komisija uvedla postopek zoper farmacevtska podjetja

2009-07-08T16:40:00.004+02:00

Evropska komisija je danes uvedla formalni postopek zoper Les Laboratoires Servier, Krka d.d., Lupin Limited, Matrix Laboratories Limited, Niche Generics Limited in Teva UK Limited/Teva Pharmaceutical Industries Limited zaradi domnevnih kršitev skupnostnega antitrusta. Več o tem na spletni strani Komisije.

Znanstvena konferenca o konkurenčnem pravu - drugi dan

2009-06-24T16:09:00.004+02:00

Dopoldanska sekcija drugega dneva znanstvene konkurence je postregla z zanimivimi prispevki na temo zasebnopravnega varstva konkurenčnega prava. Odvetnik mag. Matej Kavčič (slika) je opozoril predvsem na odsotnost slovenske sodne prakse na tem področju, ki po njegovem mnenju negativno vpliva na transparentnost in predvidljivost rezultata zasebnopravnih zahtevkov.

Poročilo Evropske komisije o delovanju Uredbe 1/2003 o izvajanju skupnostnega antitrusta

2009-06-22T09:09:00.003+02:00

V skladu s 44. členom Uredbe 1/2003 je Komisija 30.4.2009 (pet let od začetka uporabe uredbe 1.5.2004) Evropskemu parlamentu in Svetu EU posredovala Poročilo o delovanju Uredbe 1/2003, ki mu je priložen tudi obsežen Delovni dokument, v katerem so natančneje analizirane uredbene rešitve in njihova uporaba v praksi ter s tem njihova ustreznost.

ECJ podalo prvo (politično?) razlago amicus curiae sodelovanja po členu 15/3 Uredbe 1/2003 o izvajanju skupnostnega antitrusta

2009-06-16T15:49:00.012+02:00

11. junija 2009 je Sodišče Evropskih skupnosti (ECJ) v zadevi C-429/07 Inspecteur van de Belastingdienst v X BV prvič podalo razlago 3. odstavka 15. člena Uredbe 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 PES, ki se glasi: Organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, lahko nacionalnim sodiščem svoje države članice po uradni dolžnosti pisno predložijo pripombe o vprašanjih glede uporabe člena 81 ali člena 82 Pogodbe. Sodiščem svoje države članice lahko dajo svoja mnenja tudi ustno z dovoljenjem zadevnega sodišča. Kadar skladna uporaba člena 81 ali člena 82 Pogodbe tako zahteva, lahko Komisija na lastno pobudo pisno predloži svoje opombe sodiščem držav članic. Svoje pripombe z dovoljenjem zadevnega sodišča lahko da tudi ustno.

ECJ je zadevo reševalo v postopku predhodnega odločanja po 234. členu PES na prošnjo nizozemskega Gerechtshof te Amsterdam, ki rešuje spor med davčnim inšpektorjem in nizozemskim podjetjem glede možnosti davčnega odbitka globe, ki jo je podjetju naložila Evropska komisija zaradi kršitve 81. člena PES. Evropska komisija je amsterdamskemu sodišču prijavila svoje sodelovanje kot amicus po členu 15/3 Uredbe 1/2003, sodišče pa je, meneč, da Komisija v konkretnem postopku ne more sodelovati kot amicus, ker ne gre za primer, v katerem bi nacionalno sodišče uporabljalo 81. ali 82. člen PES (kot po njegovem mnenju predvideva uredba), prekinilo postopek in na ECJ postavilo predhodno vprašanje o interpretaciji vloge Komisije kot amicusa po členu 15/3 Uredbe 1/2003 .

5. marca 2009 je svoje sklepne predloge v zadevi predstavil generalni pravobranilec ECJ Paolo Mengozzi, v katerih se ob bolj terminološki kot vsebinski interpretaciji preambule in 15. člena Uredbe 1/2003 zavzel za širok domet amicus curiae sodelovanja, saj lahko po njegovem mnenju Komisija kot amicus sodeluje ne le v postopkih, v katerih nacionalna sodišča uporabljajo skupnostni antitrust, temveč vselej, ko bi odločanje v kakršnikoli nacionalni zadevi (tudi če se v njej ne uporabljata 81. ali 82. člen PES, ampak povsem nacionalno pravo, kot v tem primeru nizozemsko davčno pravo) lahko ogrozilo izvajanje skupnostnega antitrusta (grožnjo predstavlja v tem primeru priznanje olajšave za globo, naloženo s strani Komisije zaradi kršitve 81. čena PES).

ECJ je sledilo mnenju pravobranilca. Ključne so predvsem naslednje ugotovitve:

28 Člen 15(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1/2003 tako določa dve različni vrsti posredovanja, ki imata različni področji uporabe: posredovanje nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, pred sodišči svoje države članice o vprašanjih glede uporabe člena 81 ES ali 82 ES in posredovanje Komisije pred sodišči države članice, kadar skladna uporaba člena 81 ES ali 82 ES tako zahteva.

29 Štirje stavki tega pododstavka, in predvsem dejstvo, da sta drugi in četrti stavek v njem skoraj popolnoma enaka, kažejo, da je bil namen zakonodajalca Skupnosti ločitev teh dveh primerov, čeprav sta v istem pododstavku.

30 Zato jezikovna razlaga člena 15(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1/2003 vodi k ugotovitvi, da je možnost Komisije, da sodiščem držav članic po uradni dolžnosti pisno predloži pripombe, pogojevana le s tem, da to zahteva skladna uporaba člena 81 ES ali 82 ES. Ta pogoj je lahko izpolnjen tudi v primerih, v katerih zadevni postopek ne poteka o vprašanjih glede uporabe členov 81 in 82 Pogodbe.

33 Pravo Skupnosti je vzpostavilo celosten sistem nadzora omejevalnih sporazumov in zlorab prevladujočega položaja, ki opredeljuje načelo splošne prepovedi, vsebovano v členih 81 ES in 82 ES, in njegovo kazen, ki se sprejme na podlagi člena 83 ES. Navedene člene je treba obravnavati tako, kot da so celovitega sklopa zahtev, s katerimi se želi prepovedati in kaznovati protikonkurenčno ravnanje.

38 Ločitev načela prepovedi protikonkurenčnega ravnanja od kazni, ki so določene ob njenem neupoštevanju, bi zato odvzela učinkovitost ukrepom organov, ki so pristojni za nadzor upoštevanja te prepovedi in kaznovanja takšnega ravnanja. Določbe členov 81 ES in 82 ES bi tako bile brezpredmetne, če jih ne bi spremljali prisilni ukrepi, določeni v členu 83(2)(a) ES. Kot je poudaril generalni pravobranilec v točki 38 sklepnih predlogov, obstaja med globami in uporabo členov 81 ES in 82 ES posebna zveza.

Izrek sodbe se tako glasi:

Člen 15(3), prvi pododstavek, tretji stavek, Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe je treba razlagati tako, da lahko Komisija Evropskih skupnosti sodišču države članice po uradni dolžnosti pisno predloži pripombe v postopku, ki se nanaša na možnost, da se od obdavčljivega dobička odbije znesek ali del globe, ki ga je Komisija naložila zaradi kršitve člena 81 ES ali 82 ES.

Očitno je, da je ECJ v interesu učinkovitega nadzora nad kršitvami skupnostnega antitrusta in s tem v interesu zagotavljanja učinkovite konkurence na trgu zavzelo zelo široko interpretacijo amicus curiae sodelovanja Evropske komisije, ki bo omogočila, da bo Komisija (za razliko od nacionalnih uradov) "urgirala" v vseh nacionalnih sodnih postopkih, ki bodo tako ali drugače zadevali skupnostni antitrust (pod pogojem, da bo to zahtevala skladna uporaba skupnostnega antitrusta), in ne samo v postopkih, v katerih bodo nacionalna sodišča uporabljala 81. ali 82. člen PES.

Odslej je potrebno določbo 15/3 Uredbe 1/2003 in s tem tudi določbo 63/2 ZPOmK-1 interpretirati v skladu s predstavljeno sodbo ECJ.

Predatorske cene - US Supreme Court 1 : ECJ 0

2009-06-12T22:40:00.002+02:00

Prispevek Gregorya K. Leonarda (NERA) in Adriana Nemcha (Sidley Austin) prinaša zanimivo primerjavo sodbe Vrhovnega sodišča ZDA v zadevi linkLINE in sodbe Sodišča ES v zadevi Wanadoo, ki je zopet zavrglo uporabo resne ekonomske analize pri presoji predatorstva. Problematika je v luči uvedenega postopka proti družbi Mobitel d.d. izjemno aktualna tudi v Sloveniji.

Profesor Hawker o odločbi Komisije ES v primeru Intel

2009-06-12T22:05:00.002+02:00

Članek sodelavca American Antitrust Instituta analizira postopek Komisije ES proti podjetju Intel in ga primerja s konkurenčnopravnimi postopki proti Microsoftu v Združenih državah Amerike.

Znanstvena konferenca o konkurenčnem pravu

2009-06-12T20:22:00.005+02:00

Inštitut za primerjalno pravo Pravne fakultete v Ljubljani vabi na znanstveno konferenco s področja konkurenčnega prava Evropske skupnosti, ki je namenjena zlasti sodnikom in strokovnim sodelavcem, odprta pa je tudi drugim pravnikom, ki pri svojem delu lahko naletijo na uporabo skupnostnega ali slovenskega konkurenčnega prava.

Področje konkurence je v zadnjih letih doživelo precejšen razvoj, posledica tega pa je tudi povečana vloga zasebnopravnega uveljavljanja konkurence in s tem vloga nacionalnih sodišč, ki so odslej pristojna oziroma dolžna uporabljati skupnostni antitrust v celoti.

V sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje in s sofinanciranjem s strani Evropske komisije smo prav zaradi pomembnosti področja izvedli program izobraževanja slovenskih sodnikov na področju evropskega konkurenčnega prava. Poudarek izobraževanja je bil predvsem na obravnavanju tistih aktualnih vprašanj konkurenčnega prava, s katerimi lahko pridejo v stik nacionalni sodniki, med drugim odškodninske odgovornosti zaradi kršitev antitrusta, ugotavljanja ničnosti kartelnih sporazumov in njihovih posledic, obstoja kaznivega dejanja po 225. členu KZ-1 idr.

Konferenca, ki predstavlja sklepno dejanje izobraževalnega programa, se bo odvijala v torek, 23. junija in v sredo, 24. junija 2009 ob 10.00 v prostorih Pravne fakultete v Ljubljani (zlata predavalnica - P3). Udeležba je mogoča brez plačila kotizacije, vendar ob predhodni prijavi, ker je število udeležencev omejeno.

Prijave udeležencev iz pravosodja sprejema Center za izobraževanje v pravosodju, ostali udeleženci (vključno s sodniškimi pripravniki) pa se lahko prijavite po elektronski pošti na naslov ipp.pf@pf.uni-lj.si, najkasneje do 18. junija 2009 oziroma do zasedbe prostih mest.

Program znanstvene konference